SCB:oski buči

Statestikaki themeski organizatsia SCB lel responsebilita anda ofisialno statestika thaj kaver themeski statestika. Kodo značil ke ame arakhas, keravas thaj ingras maj dur e statestika. Paša kodo keras vi buči kusa Švedosko ofisialno statestika.

Amari maj zurali buči si te das amare kundon thaj kodolen so xasnin amare buča kusa statestika kodolenge so len detsizi, debato thaj rodimata. Kodo keras maj but kana o regeriungo thaj kaver themeske organizatsi mangen kado amendar. Amen si vi kundura ande privatno marketi thaj maškar roditora.

SCB zumavel te avel ande ljumaki maj zurali klasa thaj te khidel andre thaj te zurarel data pe jekh statistično informatsia. Kodo keras žutimasa khatar uči metodaki kompetensa, buxlo žanglipe ande buča, moderno teknika thaj pe jekh koštaki efektivno buči.

Statestika či lel righ, relevantnoj thaj inkrel lašo kvaliteto. Thaj si kerdo pe statestikake grundi. Ame keras buči te keras tuke maj lokho khaj mukhel informatsia thaj ame garavas e grundoski data. Khetanimasa kaverensa keras buči jekhutni statestikake systemura, vi natsionalno thaj internatsionalno.

SCB:oski strategia

Statestika si jekh važno kotor ande jekh demokratsia. SCB del kodo žutipe pe adžesutne thaj teharutne detsizi khaj trobuj jekh statestika khaj pačal pe sar jekh grundo pe analyza, debato thaj detsizia. Ame arakhas intrego vrama jekh bute beršengi strategia pe amari buči.

Čire atvetura si važne

Lan amendar jekh lil? Vaj kam si kade ke ame zumadam te vorbisaras tute? Atunči kamas te les parča ande jekh rodipe.

Ame vorbisaras maj butivar khatar o numero 010-479 52 00. Vorbin palpale thaj ame phenasam maj but pa o rodipe. 

Čiri partesipatsia si jekh važno kotor khaj o them thaj khaj e demokratsia. Najis tuke anda čiri informatsia birij SCB keravel statestika kusa jekh učo kvaliteto, khaj si butivar inkerdo sar materialo pe politične detsizi. 

Tu khaj san andre ande jekh rodipe keres kodo ke si maj but pačape ande kodo – so maj but džene so den atveto so maj lašoj. Sako alosardo manuš si sa kade važno, sajek vaj san terno vaj phuro, sasto vaj nasvalo, vaj keres buči vaj na. Čire atvetura či birij te paruvel pe kaveresa.

Kana san andre ande jekh rodipe džanes ke

• čire atvetura si zurales važno
• sar o resultato avla xasnisardo
• sostar o rodipe si kerdo
• ke kado si volontarno
• sar čiri informatsia si inkerdi thaj bučardi
• ke čiri informatsia si protektovano khatar o zakono po sekreteso
• kasa te les kontakto te kames te džanes maj but.

E intervjuera šaj te aven tele tsirdine

O intervju šaj te avel tele tsirdino thaj šaj vi kade te avel ke varisavo kolega šunel kana žal o intervju. Ghindo si te kerdžuvas maj laše te keras pušimaske formuleri thaj te keras intervju maj feder.

E tele tsirdimata si tele line pala štar kurke thaj kodol so tela protektsia khatar e zakonura offentlighets- och sekretesslagen thaj EU:osko data proteksiaki regulatsia - dataskyddsförordning. Informatsia pe čire personalne thaj ekonomične inkerimata si protektovane khatar o skreteso thaj savori so keren kadalesa buči naštik te vorbin kanikasa pa kadal buča. 

Inkeripe kusa personalno informatsia

Dataki protektsiaki regulatsia - Dataskyddsförordningen (GDPR) si te del protektsia te inkrel amare fondune čačimata thaj pača, spesialno čačipe khaj amari protektsia thaj kontrola anda amare personalne informatsi.

Kado značil khaj o SCB ke o GDPR dikhel maj zurales thaj mangel maj but dikhipe pe amaro inkeripe pe personalne bučako inkeripe thaj sar ame das informatsia pa leste. Ame inkras sa personalno informatsia jekhimasa paka jekh dana protektsiake regulatsi.

So si kodo personalne informatsi?

Pala GDPR si personalno informatsi sa informatsia sar si pe varikaste thaj šaj te avel panglo khaj jekh zuvindo manuš. Tipične personalne informatsi si personalne numera, anav thaj adresi. Vi kryptovano informatsia thaj diferentne elektronične identitetura si ginade khaj personalne informatsi kana kodol birin te panden pe khaj jekh manuš.

Sajek si vaj e informatsi si tele identifikovane, kodol ginadžon vi kade sar personalne informatsi te si kade ke šaj te phandel pe len khaj jekh fyzično manuš žutimasa kusa kaver informatsia.

Personalno informatsiako responsebilitatsia

SCB inkrel responsebilita pe personalno informatsiako inkeripe pe čiri informatsia. Ame šaj vi te avas personalno informatsiako manuš kana ame sikavas statestika kavera organizatsiake khaj mangen amendar statestika. Amari organizatsiaki numero si 202100-0837 thaj o adresi si Åkullegatan 14, 701 89 Örebro.

So značil inkeripe?

Inkeripe kusa personalne informatsi značil sakofalo so birij pe te kerel pe kusa personalno informatsia. Ame šaj sar eksemplo te khidas andre, te keras registratsia, garavas, keras buči vaj te skirisaras le avri. Ame keras buči kusa e personalne informatsi kana keravas e statestika, thaj kana si amen kaver kontaktura tusa.

Save personalne informatsi inkras ame pa tute?

SCB inkrel maškar sa čiro anav thaj čiro e-mailo.

Sostar inkras ame čire personalne informatsi?

Ame khidas personalne informatsi pa amari internetoski righ, sar eksemplo:

• phuterde pušimata
• prenumeratsi pe nevimatonge lila
• mangajimata pe mikrodata.

Čire personalne informatsi inkras te birisaras te las tusa kontakto. Ghindon feri te des kodol informatsi so ame mangas tutar.

Kon birij te lel čiri personalno informatsia?

Čire personalne informatsi inkras ghindosa feri ame. Šaj te avel kade ke xulavas len aktorontsa khaj inkren personalne informatsi ande amari buči so ame inkras sar personalne informatsiake inkeritora.

SCB si jekh themeski organizatsia khaj si inkerdo khatar o phuterdo thanesko prinsipo (offentlighetsprincipen). Kodo značil ke e buča so si khaj SCB, kusa personalne informatsi, šaj kerdžon vi phuterde lila (allmänna handlingar) khaj del pe avri te mangela varikhon kodo.

Transferatsia pe personalno informatsia ande trito them

Ame inkras sar šerutno ghindo čire personalne informatsi ande EU/EES.

Sode vrama inkras čire personalne informatsi?

Ame či inkras čire personalne informatsi maj but vrama sar khaj si slobodo te kerel pe pala zakono, regulatsi thaj organizatsiange detsizi.

Čire čačimata

Tut si uni čačimata pala GDPR. Po skurto značij kodo ke

• tut si te avel informatsi kana thaj sar čire personalne informatsi si te aven inkerde
• tut si te avel kontrola pa čire personalne informatsi.

Tut si čačipe te lašares čiri informatsia, lino tele vaj blokovano. Univar si tut vi čačipe te les avri thaj te miškis čiri informatsia kaver thaneste thaj čačipe te phenes ke čores si kerdo e buči.

Tut si čačipe te dikhes save personalne informatsi amen si pa tute thaj te les jekh kopia pe jiva, kado bušol registerutdrag, khatar kodol. Te si kade ke ačares ke phagas o GDPR si tut čačipe te des kodo opre ande Integritetsskyddsmyndigheten.

Le avri Registerutdrag pala data protektsiake regulatsia

Ame či inkras personalne informatsi pe automatično detsizi maj lungo vrama sar khaj mukhel pe pala zakono.

Le amentsa kontakto te si tut pušimata, vaj ghindura pa, sar ame inkras čire personalne informatsi. Te kames te les avri jekh kopia bišaves jekh mailo khaj o SCB:osko manuš so kerel kontaktosa buči. De opre intrego čiro anav thaj personalne sifri. Observulin ke musaj te avel tut jekh e-legitimatsia te biris te les avri kodi kopia elektronično thaj te aves panglo khaj e-buči Mina meddelanden.

Le kontakto kusa data proteksiako manuš

Telefono: 010-479 40 00
E-mailo: dataskyddsombud@scb.se